Vir: Finance, Tea Grapulin.

Evropska sredstva so za številna podjetja pomembna injekcija svežega denarja, ki jim omogoči, da lahko konkurirajo tekmecem v tujini, zato tudi težko pričakujejo nove razpise. Prvi letošnji razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih projektov, ki sta ga skupaj pripravili izobraževalno in gospodarsko ministrstvo, je bil za številna podjetja veliko razočaranje, saj se zaradi vstopnih pogojev, določenih z razpisom, niso mogla prijaviti, čeprav imajo projekte.

Prvi velik razpis za spodbujanje projektov raziskav in razvoja se je končal sredi aprila. Razpis je skupno predvideval 18 milijonov evrov, a razpisni pogoji so razočarali mnoge, ki se nanje niso mogli prijaviti. Komu se je vendarle uspelo prijaviti in kdo bo dobil evropske milijone, bo znano šele na koncu ocenjevalnega postopka, kar pomeni sredi junija. Do takrat pa bo, predvidevamo, gospodarsko ministrstvo objavilo še številne druge razpise, kjer bodo lahko podjetja dobila denar za razvojne projekte, pa tudi razpise za podjetja na področju lesarstva in turizma. Kateri razpisi se obetajo, smo pisali v člankih na spletu (Ste računali na milijone za razvoj, a ne morete do njih? Morda še ni vse izgubljeno in Kupujete nove stroje ali greste na tuje trge? Tu bo denar za vas).

Kakšne vstopne pogoje lahko pričakujete

Če se boste želeli v prihodnje prijavljati na razpise, je dobro vedeti, kakšne zahteve lahko pričakujete v razpisnih pogojih:

• Podjetje je dosegalo povprečje dodane vrednosti vaše panoge. »Tega pogoja se seveda ne da izpolniti čez noč, temveč je to dolgoročno delo,« pravi Kočet Hudrapova.
• Poleg dodane vrednosti je v nadaljevanju pričakovati tudi, da bodo točke vezane na boniteto vašega podjetja. »Boljšo boste imeli boniteto, lažje bo dobiti nepovratna sredstva.«
• Dokazovanje vlaganj v raziskave in razvoj (RR). »Veliko podjetij je imelo težavo z dokazovanjem vlaganj sredstev v raziskave in razvoj. Glede na razpisne pogoje je najlažje, da na letni ravni spremljate vlaganje v RR ter jih konec leta predložite tudi na finančno upravo,« svetuje Kočet Hudrapova.
• Tudi v investicijskih razpisih bodo imela prednost podjetja, ki lahko dokažejo, da vlagajo v raziskave in razvoj, torej razvojno naravnana podjetja.

Treba je poznati strategijo pametne specializacije

2 S strategijo pametne specializacije (SPS) je slovenska vlada določila, v katero smer se bo razvijala in katero smer razvoja bo podpirala z evropskimi sredstvi. »Pri slovenskih razpisih je nujno poznavanje strategije pametne specializacije, katera so nišna področja, kjer se želimo iz sledilcev spremeniti v soustvarjalce globalnih trendov. Glavna cilja strategije pametne specializacije sta dvig dodane vrednosti na zaposlenega ter povečanje deleža visokotehnoloških rešitev v izvozu,« pravi Kočet Hudrapova in dodaja: »Ko prijavljate raziskovalno-razvojni projekt na razpis v Sloveniji, od vas pričakujejo, da bodo tehnološki dosežki vašega projekta predstavljali pomembne preskoke in popolnoma nove rešitve.« Zato naj vaša inovacija temelji na najnovejših raziskovalnih rezultatih in tehnoloških dosežkih. Kar tudi pomeni, da ni več dovolj, da ste najboljši v Sloveniji. »Prek razpisov želi naša država spodbuditi inovativna podjetja, da v določenih segmentih postanejo vodilna v EU ali širše.«

Postavite si realne cilje

3 Vsa podjetja, ki pridobijo nepovratna sredstva v Sloveniji, se zavežejo, da bodo cilje, ki so si jih postavila ob prijavi projekta, tudi dosegla, poudarja sogovornica. »Če ciljev ne dosežejo ali ne opravijo dogovorjenih aktivnosti, lahko razpisnik, denimo ministrstvo, zahteva sredstva nazaj.« Torej, ne postavljajte nerealnih ciljev projekta samo zato, da bi prišli do subvencije.

Vedeti morate, kateri so cilji razpisnika

4 Kako vedeti, ali je vsebina vašega projekta takšna, da boste zanj lahko pridobili evropski denar? »Pri vseh razpisih je pomembno, da sledimo ciljem razpisnika. Na ravni EU, kamor sodi tudi Junckerjev naložbeni načrt, so ti cilji povečanje števila trajnih delovnih mest, inovacije v podjetjih ter konkurenčno gospodarstvo.« Tako ni več cilj finančno podpreti raziskovalne projekte same po sebi, kot je to veljalo v preteklem obdobju, ampak takšne raziskovalne in razvojne projekte, ki bodo lahko v kratkem času pokazali rezultate na trgu, ki so torej tržno zanimivi. Torej želi Bruselj tržno zanimive projekte.

Tematska področja, ki so pomembna za EU

5 Evropska komisija se je v obdobju 2014-2020 usmerila na več tematskih sklopov, za katere tudi namenja subvencije. Glavni poudarek v EU je na naslednjih področjih:
- zagotavljanje varnosti v EU, v okviru tega soočanje z nevarnostjo terorizma, z izzivom varovanja mej, kibernetsko varnostjo, soočanjem z nesrečami, varnostjo na internetu,

• iskanje inovativnih poslovnih modelov za sodelovanje z javno upravo,
• podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin,
• inovacije na področju transporta ter pametne mestne mobilnosti,
• krepitev inovacijskega potenciala malih in srednjih podjetij na področju energetske učinkovitosti ter nizke ogljičnosti, kamor sodijo alternativna goriva, zmanjšanje porabe energije, nova znanja ter tehnologija na področju energetske učinkovitosti, pametno elektroenergetsko omrežje,
• iskanje inovativnih rešitev za oceane, kamor sodijo rešitve za področje ribištva, ribogojstva, morske biotehnologije,
• spodbujanje trajnostnega in konkurenčnega kmetijstva, gozdarstva in agroživilstva,
• iskanje prebojnih rešitev na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področju zdravja, dobrega počutja in prijetnega staranja,
• biotehnologija,
• nanotehnologija naprednih materialov, proizvodnih in predelovalnih tehnologij.

Kje in zakaj imajo podjetja največ težav pri prijavah na razpise

6 Prijava na razpis seveda še ne zagotavlja, da bo podjetje denar dejansko tudi dobilo. Poleg izpolnjevanja razpisnih pogojev in vsebine projekta je za uspeh na razpisu treba dobro poznati tudi področje, na katerem podjetje deluje. Tako Kočet Hudrapova ugotavlja, da podjetja pozabijo na dva pomembna vidika pri načrtovanju projektov, ki jih potem prijavijo na evropske razpise, in sicer:

• analizo ciljnih trgov - podjetja morajo poznati ciljne trge zunaj Slovenije, denimo kakšna je tam konkurenca, kakšne so razmere na teh trgih, ali gre za rastoči ali padajoči svetovni trg, kako bo podjetje vstopilo na te trge,
• poznavanje stanja tehnike v svetu - glede na prijavljen projekt na razpis je treba dobro vedeti, kako razvita je na svetovni ravni tehnologija na področju, na katero sodi projekt.

»Ne glede na navedeno je dobro, da izvozniki poznajo konkurenco na tujih trgih. Vedeti morajo, kako te trge 'napadati', kakšni so trendi na trgu in v panogi,« še razlaga sogovornica.