Kakšni razpisi nas čakajo v letu 2019?

V Sloveniji nas v letu 2019 čaka kar nekaj nepovratnih in povratnih virov financiranja. V letu 2019 bo preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na voljo gospodarstvu 249,2 mio EUR razvojnih spodbud (od tega 150,9 mio EUR iz naslova razpisov, ki jih bo ministrstvo objavil v letu 2019 ter 98,3 mio EUR iz naslova razpisov, ki so bili objavljeni v preteklih letih in imajo predpisane roke za oddajo vlog v letu 2019).

Z nepovratnimi sredstvi bo ministrstvo v skupnem znesku 211,9 mio EUR v letu 2019 spodbujalo naslednja področja:

• Podjetništvo v znesku 21,3 mio EUR
• Tehnologija in RRI v znesku 24,6 mio EUR
• Internacionalizacija v znesku 13,0 mio EUR
• Digitalizacija v znesku 12,0 mio EUR
• Les v znesku 16,6 mio EUR
• Regionalni razvoj v znesku 108,0  mio EUR
• Socialno podjetništvo v znesku 2,5 mio EUR
• Turizem v znesku 13,9 mio EUR.

S povratnimi sredstvi bo ministrstvo v skupnem znesku 37,3 mio EUR v letu 2019 spodbujalo:

• Regionalni razvoj na podlagi Zakona o financiranju občin, v vrednosti 33,0 mio EUR 
• Začetne podjetniške projekte na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo z ugodnimi razvojnimi posojili preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada v vrednosti 4,3 mio EUR.

Priložnosti za prijavo projektov v Bruselj

Pred nami sta zadnji dve leti črpanja nepovatnih sredstev iz programa Horizon2020. Kljub temu, da se sploh še ni zaključilo se že vsi obračamo k novemu programu Horizon Europe, kjer je Evropska Komisija za naslednjo finančno obdobje še povečala višino sredstev za raziskovalno razvojne projektek. V večini evropskih prijav (razen SME Instrument) je potrebna prijava konzorcija, ki je sestavljen med 5 do 15 ozrganizacij iz različnih držav. Že sestava konzorcij vsakemu prijavitelju predstavlja pravi izziv, vendar je zelo pomembna. Iz tega vidika se je potrebno na takšen razpise pripraviti že nekoliko prej kot na slovenske, kjer konzorcij ni potreben. 

Eden izmed naj bolj popularnih razpisov ta hip je SME Instrument, kjer lahko mala in srednje velika podjetja pridobijo finančna sredstva do višine 70%, med 0,5 do 2,5 mio eur za dokončanje svojega globalno inovativnega projekta. 

Najpogostejše napake pri projektnemu poročanju

• Optimistični finančni plan - nerealna ocena stroškov osebja ter zunanje storitev ocenimo brez pravih ponudb. Kot posledica teha napak je lahko na koncu nižja subvencija. 
• Proračunsko leto - potrebno je vedeti, da je zaključek proračunskega leta konec oktobra. V kolikor želimo počrpati sredstva morajo biti rezultati ter cilji doseženi do oktobra. 
• Navodila za poročanje - podjetje velikokrat ne upoštevajo navodil pri poročanju, prav tako oddajo pomanjkljivo dokumentacijo ob zahtevku. 
• Neusklajenost poročanja s prijavo - tekom projekta nastanejo odstopanja od prijave in tega ne skomuniciramo s skrbnikom.
• Cilji iz projekta - cilje vedno določamo sami in ti morajo biti realni, saj lahko zaradi nedoseganja ciljev projekt tudi pade. 
• Obveščanje javnosti - s projektom se pohvalimo na spletni strani ter v poslovnih prostorih izobesimo plakate. 
• Arhiviranje/poročanje po projektu - po zaključku projekta poročamo o doseženih kazalnikih in uspešnost projekta. 

Nepovratna sredstva na Hrvaškem

Hrvaška je mlada članica EU in vendar vedno bolj zanimiv trg za slovenska podjetja. Kot Slovenija ima tudi Hrvaška svojo strategijo pametne specilizacije. Ta področja so nekoliko drugačna od slovenskih in zajemajo teme zdravja, energetike, prometa in mobilnosti, varnosti in hrane.

• Zelo popularen je periodično ponavljajoči se razpis Inovacije novoosnovanih MSP-ova, ki spodbuja aktivnosti testiranja proizvodov s kupci, demonstracije in final tuninga inovativnih proizvodov. Razpis je namenjen podjetjem, ki so mlajša od 3 let. Razpis omogoča 85 % sofinanciranja upravičenih stroškov, ki so stroški plač, opreme, svetovalnih storitev, materiala ipd. 
• Najbolj interesantna pa je 2. faza razpisa IRI. Gre za razpis, ki omogoča prijavo velikim podjetjem, za dobro oceno pa je najboljše da so v konzorciju malo in veliko podjetje ter znanstvena organizacija. Projekt se lahko začne na začetku razvoja, v TRL fazi 1, ko mu je namenjeno kar 100 % sofinanciranja, zaključi pa se lahko v roku od 4 let, najkasneje v fazi TRL 8 oz. pred vstopom na trg. S povečevanjem TRL faz se niža sofinanciranje, ki lahko znaša najmanj 25 %.

Tokrat je imel dogodek tudi dobrodelno noto, saj je vsak od nas s prisotnostjo podprl socialno-kulinarični projekt KUCHA CHASTI. Zahvalili bi se vsem prisotnim, ki ste s vojo udeležbo podprli tudi dobrodelnost.

Več o projektu, ter kako lahko sodelujete tudi vi si lahko preberete TUKAJ. Ob tem vas vabimo na naš naslednji dogodek, ki bo potekal v Graz-u. Več informacij TUKAJ.